[ Pobierz całość w formacie PDF ]
misli0 , da je danes v mestu tak0 en nemir?« Njegov glas
je bil 0 e vedno potrpeÏljiv, kot da ima opravka z otro-
kom, ki ga ne sme zastra0 iti, ãe hoãe izvedeti vse, kar se
le da.
111
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
In res ga je Ana o0 inila zaãudeno in nestrpno. Kako
more biti tako miren, ko gre vendar za vse ko jim gre
vendar vsem za Ïivljenje in smrt?
O, Ivan, je v sebi zajeãala Ana in srce ji je stisnila
tako stra0 na slutnja, da se je vsa stresla. Zaslutila je, da
lahko reãe karkoli, stori karkoli, da lahko Ivana, te fan-
te in neznano dekle, ki je z njimi tu v 0 otoru, prosi, pre-
govarja, prepriãuje in roti, pa bo vendarle vse zaman.
Ne bo jih prepriãala, prepozni so, ne bodo jim veã ube-
Ïali! Kaj naj stori, kaj naj reãe in predvsem, zakaj zdaj
tu izgubljajo ãas, namesto da bi beÏali, beÏali, podrli ta
0 otor in zabrisali tudi najmanj0 o sled za njim in za se-
boj?
Fantov pa Ivanov mirni glas ni premotil. Vsi so vedeli,
da je Ana njegovo dekle, in vedeli so celo, kljub svojemu
na videz robatemu fantovskemu govorjenju, da je Iva-
nova ljubezen do Ane drugaãna od njihovih brezskrb-
nih, mimogrede vzetih in odpravljenih ljubezni; Ivanova
ljubezen se jim je zdela rahlo sme0 na, vsekakor pa pre-
tirana in za fanta skoraj nespodobna. »Kako nemogoã je
Ivan s to svojo Ano!« so se vãasih smejali. »Ta bo imel 0 e
presneto otepanja, s to in z drugimi, ãe se jim bo dal
takole vrteti!«
Toliko so fantje vedeli o njegovi ljubezni do Ane na-
sploh, prav tedaj pa so izvedeli 0 e nekaj drugega. Bilo
jim je jasno, da je Ivan zdaj ne gleda kot svojo Ano, tem-
112
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
veã kot dekle, ki je v koãljivem trenutku pritekla k njim,
v njihov 0 otor, kjer so se shajali in se pripravljali za boj
proti okupatorju, ne da bi bil kdo to vedel. Njegova prva
skrb je zdaj, da sebe opere slehernega suma v zvezi s
tem, da je Ana v takem deÏju na0 la sem v 0 otor, 0 ele
druga pa, da opere tudi njo.
Zato je bil tako zbrano miren, zato je tako premi0 -
ljeno poskrbel za to, da je Ana povedala, kar je imela
povedati, ne da bi jo on prej neopazno pouãil, kako naj
govori, da ne bo sebe in njega postavila v slabo luã.
Vse to pa je enako kakor drugi, in ãe bi bilo mogoãe,
0 e bolj kot vsi drugi, ãutila tudi ona sama, Ana. Vedela
je, da nimata ne ona ne Ivan niti najmanj0 e krivde nad
seboj; jasno ji je bilo, koliko pomeni zanj, da ostane pred
fanti bel ko sneg; vnaprej je vedela, koliko nepotrebnih
in v tej ãasovni stiski usodnih minut bo trajalo, preden
bodo razãistili vse, kar hoãejo imeti razãi0 ãeno, ãas pa
teãe, in na koncu koncev jih morda, vsaj ne vseh, niti ne
bosta prepriãala o tem, da ji ni Ivan nikoli niã povedal,
ne kje se shajajo, ne kaj poãnejo tam, kjer se shajajo, in
da ni ona nikomur omenila niti besedice tistega, kar je
slutila in potem sama uganila, tako da jih je zdaj na0 la.
Vse je zaman, vse je zastonj, je spet obupano pomis-
lila in zbala se je, da bo vsak ãas tako zavre0 ãala, da jo
bodo sli0 ali 0 e spodaj v mestu. Vendar se je premagala.
Mora ostati mirna. Ni 0 e vse zaman. Ni 0 e izgubljen.
113
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Mora ga re0 iti. Njega in druge. Toda ãe drugi noãejo,
mora re0 iti vsaj njega. Njega mora!
In v zavest ji je pri0 lo tisto, kar je v podzavesti Ïe ves
ãas vedela da je zdaj vse to, ali je Ivan brez krivde, ali
je ona brez krivde, pa Ivanov sme0 ni ponos in zvestoba,
pa zavzetost teh fantov in te Ïenske sredi njih da vse
to zdaj sploh ne 0 teje, kajti zdaj gre za skrajne reãi. Ali
pa morda Ïivljenje ni skrajna stvar? Kadar gre za Ïivlje-
nje, je vse drugo manj vaÏno; ne more biti drugaãe, kot
da je vse drugo manj vaÏno. Naj jo ozmerjajo, naj jo
obsodijo, naj ji reãejo, kar hoãejo, to je njej ãisto vseeno.
Kakor da ni sli0 ala! Tako vseeno ji je. In vseeno ji je tudi,
kako jo bo pogledal Ivan. Pozna ga, zato ve, da jo bo
pogledal, kakor da je ne bi hotel nikoli veã videti. Mislil
si bo ti nas ne razume0 , ti ne razume0 , za kaj se zdaj
borimo!
Toda to ni res. Ona vse to ve, samo to zdaj ni najvaÏ-
nej0 e; ona dobro ve, da to zdaj ni najvaÏnej0 e. In ãe bo
Ivan ostal Ïiv, ne bo veãno jezen nanjo; o, spomnila ga
bo nase, ãe mu bo prav ali ne! Toda nazadnje bo poza-
bil, da zdaj v 0 otoru ni ravnala ãisto po njegovi volji; po-
zabil bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov ponos in
njegova pripadnost tistemu, kar on imenuje na0 a stvar,
ona, Ana, pa 0 e ne ve prav, kaj je to in ji zdaj tudi ni mar,
ker ga mora re0 iti.
114
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
In navsezadnje, je 0 e pomislila s svojim preganjanim
srcem, ãe ostane Ïiv, bo tudi 0 e lahko delal, veliko bo 0 e
lahko storil za tisto stvar!
Ana je zaãutila, da te neznanske napetosti v sebi ne
zdrÏi veã. Pogledala je Ivana, ki jo je tako mirno vpra0 al,
zakaj misli, da je spodaj v mestu tako nemirno, in obu-
pano zavpila:
»To je vsem jasno! V mestu je to vsem jasno! Meni je
jasno! Samo vam ni jasno. Kaj me gledate? Lovijo vas,
vas, koga pa? Vi pa tiãite tukaj, njim pred nosom, in ãa-
kate, da vas bodo prijeli! Zakaj jih ãakate?«
Gledali so jo. Bledi, prestra0 eni, ãeprav so se 0 e ved-
no trudili, da bi med seboj prikrili paniãni strah. Vse jih
je gnetla ena sama misel: beÏati, beÏati in se ne ustavi-
ti, dokler nisi na varnem. Toda kje je to, na varnem?
Prvi se je zbral fant z gladkimi lasmi.
»Ne smemo pustiti, da nas zgrabi panika,« je rekel.
Vrtajoãe je pogledal Ivana in Ano, potem je o0 inil Mila-
na in premi0 ljeno dodal:
»Da, najbrÏ ima0 prav. MoÏno je, da lovijo nas. Si nam
pri0 la to povedat?«
»Zakaj izgubljate ãas?« je z omagujoão nestrpnostjo
rekla Ana. Bila je zelo bleda, tako bleda, da je imela nje-
na polt v svitu karbidarice, s katero so si svetili v 0 otoru,
mrtva0 ko zelenkast odtenek; lica je imela vdrta in lasje
115
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
so ji stegnjeni viseli na prsi in na ãelo, da je bil videti
njen obraz nenaravno dolg, oãi pa ãrne in velike.
Visoki jo je 0 e enkrat pogledal.
»Hvala ti, da si pri0 la v tem deÏju,« je rekel. »Zdaj ne
bomo razpravljali o tem, kako si nas na0 la, niti ne, ali ti
je Ivan kaj povedal. Verjamem vama.«
S pogledom, v katerem 0 e ni bilo utrujenosti, je pre-
letel vso svojo vojsko v 0 otoru. Videl jih je, kakr0 ni so bili
[ Pobierz całość w formacie PDF ]