[ Pobierz całość w formacie PDF ]
natne drobtinice zmrzlega snega, ki so se zapikale v lica, v
nos, v ãelo in ustnice kakor ledene igle. Brzojavni drogovi, ki
so moleli ob cesti iz kupov odmetanega snega, so v njej brneli
in peli kakor nekak0 ne ogromne pi0 ãali.
Izmed nas se ni nihãe oglasil. Jaka je prekladal vajeti iz
roke v roko, vãasih dvignil biã in 0 vignil z njim mimo konj po
zmrzli cesti. Glavo je imel upognjeno, zleknjeni ovratnik kos-
matega koÏuha je molel zadaj skoro preko ãrne kuãme. Vsi
smo bili molãeãi in zami0 ljeni.
Zadaj za najinima hrbtoma je nenadoma nekaj zajeãalo
42
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
prav uboÏno in nesreãno. Jaz sem se sredi svoje zami0 ljenosti
stresnil in prestra0 il. »Kaj je?« sem vpra0 al soseda in se dotak-
nil njegove rame. »Ali si sli0 al?«
»Otrok!« je odgovoril. Poãasi se je okrenil z glavo in gor-
njim delom Ïivota nazaj in govoril Ïenski: »Ti, dekle! Ali ti,
Ïena! Otroka zavij, da ti ne zmrzne!« In meni je dejal in priãel
vstajati: ȉakaj, dvigni se malo! Koc, ki sediva na njem, ji daj-
va!«
Vlekel je izpod naju koc in ga porinil nazaj k Ïenski: »Na,
primi, zamotaj se vanj!«
»Hvala!« je rekla z drobnim in negotovim glasom.
Zopet smo se vozili v molku. Konja sta Ïvenkljala, voz je
drãal po trdi poti, od bliÏnje vasi, ki smo mimo nje vozili, sta
priletela dva velika psa, lajala in tekla za nami in nazadnje
obtiãala zadaj vsnegu in 0 e dolgo cvilila v burjasto in mraz-
no noã.
Meni se je zdelo ob ÏviÏganju burje vedno tako, kakor bi
sli0 al daljno in neumljivo govorico. Nekdo govori zamolklo in
votlo kakor iz rakve ali groba. Ali je to smrt, ali je mrtvi oãe?
Jaka je preloÏil noge, se obrnil poãasi napol nazaj in se
oglasil vaÏno in trezno, kakor po dolgem premisleku: »Ti,
Lena! Kako pa je, no, s teboj?«
»Ne vem!« se je odzvala in vzdihnila.
»Kje pa je on?« je vpra0 al Jaka poãasno in sam odgovo-
ril. »Saj ne ve0 , sama ne ve0 . Poteplje se kakor deseti brat ali
izgubljeni sin brez doma, brez stalnosti.«
»Da!« je pritrdil Ïenski glas in se stresel od mraza.
»Slab0 i je, vidi0 , od Ïivali. Îival ãuva svoj zarod, brani ga,
Ïivi, varuje! On ne! In jaz sem ti rekel takrat: Lena, tako sem
43
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
rekel, Lena, lep je, to je resnica, ali po0 ten ni. No, jaz sem bil
grd, jaz sem bil grãav in neroden ha & «
Jaka se je hotel posili nasmehniti, kakor bi se hotel po0 aliti
ali kakor bi Ïelel Ïaliti; ali to ni bil nasmeh veselja, ampak
nasmeh bolesti. Zato se je konãal, kakor bi ga bil odsekal.
Voznik je zaka0 ljal in priganjal konje. Vidno je hotel sedeti
in molãati, ali ni se znal premagati. Zopet se je ozrl in obrnil,
pa govoril.
»NiãvredneÏ je, pri moji veri! Volk je bolj0 i od njega. Bog
ga kaznuj!«
»Ne!« je povzela Ïenska. »Ne kolni ga! Bog mu daj sreãe!«
Jaka je zmajal z glavo, zopet mislil in zopet govoril. »Kakor
je bilo, tako je! Urekel ti je, kakor ãarodej ti je uãaral! On tebi
kletev, ti njemu molitev!«
Majal je z glavo, obmiroval, kakor bi zaãul nekje daleã ne-
znane glasove, dvignil vnoviã obraz nekoliko vi0 e in se ogla-
sil, kakor bi se bil domislil neãesa starega in pozabljenega.
»Kakor beraãica si! Koga ima0 na svetu? Nikogar! Ali ve0 ,
kaj je to: dom? Reva si!«
Kar je povedal, je vse sproti odnesla burja, da je bilo ãuti-
ti glasove, kakor bi jih strigel. Ali besede so bile tople, neka-
ko izdrte iz trdega mo0 kega srca in teÏke in resniãne.
»Kaj se vozi0 domov? Kaj hoãe0 ?« jo je vpra0 al. »Oãe je
vdovec, zdaj se bo Ïenil, mati v grobu, sestre in bratje razte-
peni 0 irom sveta. Zapravila si vse skupaj mladost, Ïivlje-
nje & «
»Prosim te, prosim & « skoro zaihti Ïenska in Jaka jo hoãe
tolaÏiti s seboj samim.
»Tudi jaz malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hi-
0 o, gozd, vinograd, ali sam sem. Sam pri plugu, sam pri skle-
44
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
di. Drugi imajo Ïeno, otroke, jaz sivo mater, ki se pripravlja
na zadnjo uro. Vidi0 , tudi pri meni ni niã!«
Tam od daleã so se posvetila okna, ali to 0 e ni domaãa vas.
Pot je 0 e dolga, burja jaãja, mraz strupenej0 i. Konj se prijema
ivje, moj ovratnik je ves bel od zime in strupeno mrzel. Tudi
misli so zamrle in otrpnile, skljuãen sedim in se ti0 ãim v ha-
velok, prijateljevo govorjenje sli0 im kakor v polsnu.
Konj na desni strani je priãel hrskati, zadnji konec meãe
kvi0 ku, buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nategne vajeti in
ga pregovarja: »Bodi, bodi,« pravi, »Luca, kobila neokretna!
Saj nisi stara veã 0 tiri leta, saj jih 0 teje0 deset! Da bi te vrag
preuhal!«
Konj se pomiri, spet drãe kolesa enakomerno dalje, v ena-
kih presledkih udarjajo kopita, ob cesti brenãe drogovi, burja
nosi sneÏeni prah in ga trosi in potiska v lica in oãi.
Jaki se nenadoma zjasni glas, ker se spominja neãesa vese-
lega.
K meni se nagne in pripoveduje. »S tole,« pravi in namig-
ne z glavo nazaj, »sva se vraãala nekoã s semnja. Jaz sem gnal
par volov, ona kravo. Pa uide krava in ona joãe. âakaj, velim,
drÏi ti vola, pa ti jaz ujamem kravo! Pripeljem kravo, pa ni
nikjer volov: u0 la sta ji. Sme0 no je bilo, a noã je sijala svetlo
in zvezdnato. ·e jo imam v spominu.«
Komaj sem sli0 al ta dogodek; zame je bil pust in brez po-
mena, ali on ga je pripovedoval zamolklo in toplo, kakor bi
odkrival nekaj lepega in prikritega iz svoje minulosti.
»Enkrat,« nadaljuje, »bu0 i plamen iz Rekarjevega skednja.
Va0 ãanje letimo na kup, me0 amo se drug z drugim in tako se
zadeneva s Potokarjevim Jurjem; midva se nisva nikoli mara-
la. Preslepil pa me je takole: Lena, je dejal, Lena spi na sked-
45
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
nju. Zgorela bo. Planil sem v ogenj & saj je bilo vse skupaj laÏ!
Ali bal se nisem takrat nikogar, ne ognja ne vraga. Z medve-
dom bi se bil metal!«
Voznik umolkne in se zagleda predse kakor v spomine.
Drãimo skozi gozd in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem
grmiãju, da zaprasketajo veje, kakor bi jih nalomil. Senca
konj, ki teãe z nami, postaja jasnej0 a in veãja. Preko grap in
grud se zvija in vozi, kakor bi jo podili vragi. Zaradi burje,
samote in mrazne zapu0 ãenosti postaja srce pla0 no in bolest-
no. Vznemirja ga senca, ki 0 ine preko sneÏnega kupa, ali
drog, ki se zdi, kakor bi odbrenãal med naglo. voznjo mirno
voza.
Jaka je obrnjen z zgornjim Ïivotom k Ïenski in ji pripove-
duje: »Takrat, takrat! Drugi ãasi so bili. Lahko bi bila pregle-
dala dogodke, priloÏnosti, mene. Morda bi bila spoznala. Za-
kaj nisi, no, zakaj nisi?«
Îenska molãi.
»No, da!« odgovarja Jaka sam sebi. »Nakljuãje, niã druge-
ga ne! Ali vendar, tiste ãase, tiste ãase! Lahko bi se bilo napra-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]