[ Pobierz całość w formacie PDF ]
je zniãilo pred njima, vse utonilo v morju koprnenja.
Samo ena misel, samo ena Ïelja, ena sama ljubezen je
imela prostora v njunih srcih. Du0 i sta se oklenili bele
peruti na valovih. âe se je zazibalo jadro, ãe je krenilo na
desno, ãe se nagnilo na levo, sta junaka vztrepetala. Telo
je podrhtavalo, roka se je sama iztegala v daljo, kopr-
neãa in vabeãa: Pridita, golobici, priletita, ptiãki!
Bela perut na morju je polagoma rasla. Ob bregu je
morje 0 umelo, vznemirjeno od ugodnega juga, kakor bi
slutilo, kako neizmerno sreão nosi na valovih. Sunki
vetra so nara0 ãali, za0 umelo je po gozdu, jadro se je
boãilo, ladja je letela hrepeneã k bregu.
354
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Tedaj se je Iztok zdramil. OdbeÏal je s stolpa, za njim
Rado.
»Vojaki, na for! Prihajajo, prihajajo!«
Od ust do ust je letel klic, v taboru je zavr0 alo. Konji
so zarezgetali, deklice popustile jagnjetino na ognju in
beÏale k morju, tolpa je vzklikala in se gnetla na obreÏ-
je.
Zlato Ïareãa obla sonca se je dotaknila morja, valovi
so vztrepetali v zlatu in razgrnili nevedoma Ireni in Lju-
binici bagrene tanãice na mokro obreÏno pot. Oklepi in
0 lemi so zaÏareli, jezdeci so obstopili cesto s fora do pri-
stani0 ãa.
»Zapalite ogenj na stolpu!«
To znamenje je bil sporoãil Iztok Radovanu, da brez
skrbi priplovejo v luko.
Sonce se je 0 e enkrat kakor zaãudeno dvignilo nad
morje, nato je sunkoma utonilo. V mraku je zagorel s
stolpa rdeã ogenj in oblil z Ïarom mesto in morje.
Z ladje se je posvetila plamenica, zagugala se v loku
in padla v morja. Za njo druga in tretja!
»Prihajajo, on je, Epafrodit, Irena, o bogovi!«
Iztoka je radostno ãustvo tako prevzelo, da se mu je
tresla desnica, ki je stiskala roãnik krasnega meãa.
»Plamenice! ZaÏgite grmade na obali!«
355
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Nekaj mladcev je steklo do nakopitenega draãja in
zaÏgalo visoke kresove. Drugi so prinesli smolnic in jih
vÏgali zapored ob cesti in po foru.
Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na ves
rod, tako je bila vsa vojska, mladenke in tolpa zamam-
ljena. Deklice, odete v haljice, so obkroÏile pristan. Pla-
meni grmad so jih razsvetljevali vedno ãarobneje, ãim
bolj je temnel veãer, kakor bi morske vile pri0 le iz valov
in na bregu vodile raj.
Ko je luã grmad dosegla ladjo, je potihnil 0 um in 0 e-
pet, tisoãi oãi so se uprli v lepo jadrnico, ki se je ponosno
in za ãudo slovesno bliÏala bregu. Videli so, kako so se
zgibale sence po jamborih, kako se stiskala jadra, ginila,
izginila, povezana od mornarjev. Udarci vesel so za0 u-
meli in tanka u0 esa so Ïe zaãula Radovanove strune.
Takrat se ljudstvo ni moglo veã premagati. Zaklicalo
je in zavriskalo, da se je razleglo po morju.
Prav blizu kraja se je ladja ustavila. Vreteno je za0 kri-
palo, sidro je utonilo in pripelo jadrnico k dnu. S krova
se je zazibal ãoln, padla je lestvica, po nji so se pojavile
sence in se skrile v ãolnu.
Vse je zopet molãalo, vse dihalo z dvignjenimi prsmi
in ãakalo. Na valovih se je zazibala rdeãa luãka, strune
so zapele svatovsko pesem. S tihimi udarci so gnala ves-
la ãolniãek k obali. ·e nekaj zamahov, 0 e nekaj uporov
v vesla in ãolniãek je trãil h kraju.
356
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Roãni brodarji so skoãili iz ãolna in ga pritegnili k
bregu. Tedaj se je zganila filozofska oglavnica v ãolnu,
ob njej sta se zasvetila ob Ïaru plamenic dva zlata dia-
demãka v krasnih laseh, dve vitki postavi sta odgrnili
pla0 ãa in se prijeli Epafrodita. Na belih rokah so se za-
ble0 ãali dragi obroãki, Irena in Ljubinica sta stopili iz
ãolna.
»Pax, eirene!« je izpregovoril Epafrodit in izpustil de-
klici. In diademãka sta se sklonila na zlata oklepa Izto-
ku in Radu.
Rod je molãal kakor zamamljen, samo ognji so pras-
ketali in konji udarjali ob granit. Dekleta so drhtele, oãa-
rane od krasote Irenine, vzradovane od Ljubiniãine
sreãe. Sam Epafrodit je obstal kakor izklesana misel, za-
maknjen v ljubeãi dvojici, ki sta pili v poljubih sreão, za
katero ni izraza in ni besede. Oglavnica mu je zdrsnila
z glave, z belimi lasmi, nemaziljenimi, odkar je odel fi-
lozofsko haljo, se je igral jug, v du0 i je zaãul glas usode:
Dovr0 eno! âesar nima0 sam, ãesar nisi imel nikoli, to si
dal drugim: edino in najveãje ljubezen. Dovr0 eno! V
oãeh se mu je zasvetila rosa, raztajalo se mu je srce in
mirni stoik si je otrl solzo. Obrnil se je kakor od sramu
in se ozrl na zbor deklet. Iz starih sivih oãi je 0 inil pla-
men zaãudenja. Njegov umetni0 ki okus je zmagal vihar-
no ãustvo in za0 epetal je zaãuden:
357
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Na Afrodito, kak narod! Takih lahti nima sam dvor!
Mehercle, nima! Kakor bi hodile z Diano, kakor Atena
z Akropole!«*
Vtem je nerodno prikobalil poslednji iz ãolna Ra-
dovan. Prijel je za strune in se ozrl po Iztoku, po Ireni,
po Ljubinici. Starega godca je stisnilo v grlu, sladka
grenkost mu je zalila oko, ustnici sta se mu stresli. Za-
jokal bi bil na glas, da ni siloma potegnil zraka skozi tre-
soãi se nosnici. Premagal se je in udaril ob plunko, tihi
molk je bil prebit, iz dekli0 kega zbora je zadonela Ïenit-
na pesem.
Takrat se je 0 ele vzdramil Iztok iz omotice in se do-
mislil Epafrodita. Obrnil se je do njega, bizantinski se
priklonil in s proseãimi ustnicami govoril:
»Prejasni, kako naj ti povrnem?«
»Bodi sreãen, Epafroditu ne dolguje0 niãesar! Pojdi-
mo! Veãer je hladen!«
Vsi so se okrenili in napotili skozi vrste jezdecev po
cesti, preko fora v pretorij. Za njimi so se zbrale dekli-
ce krog pevajoãega Radovana; tolpa je vriskala, voj0 ãaki
so vzklikali pozdrave.
Epafrodit se je radoval ob silnih velikanih, ki so sedeli
na konjih, in ponavljal: »Kak0 en narod, kak0 en narod!«
Iztoku je dejal:
* Diana boginja lova. Atena bol!inja umetnosti. Akropolis
tempelj na griãu mesta.
358
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Mehercle, dobro sem te iz0 olal. To so palatinci, ne
barbari!«
Ko so dospeli v pretorij, jih je vedel Iztok v sobo, ka-
tero je bil pripravil Ireni. Prav tista je bila, kjer je nekdaj
stanovala pri stricu Rustiku.
Tu je Irena zagledala ikono Bogorodice na steni. Snela
je diadem, pokleknila pred podobo, nagnila glavo do tal
in molila:
»Hvala, slava, ãast in zahvala tebi, sveta Preãista!«
Kakor gnan s ãudovito silo, je upognil Iztok ob njej
koleno in 0 epetal za njo:
»Hvala, slava, ãast . . .«
Epafrodit pa je v tem hipu razprostrl roke nad kle-
ãeãima in govoril kakor oãak s slovesnim glasom:
»Moj konec je vajin zaãetek. âesar nisem imel sam,
darujem vama. Zublja, ki sta goreãe hrepenela drug po
drugem, sta se danes strnila v en plamen. Nebo naj pri-
liva olja tej sveti luãi, da bo gorela jasno do smrti. Mir,
mir na veke. Amen.«
Irena se je v solzah dvignila, prijela ga za roko in mu
jo poljubila. Iztok se je sklonil do tal in mu poljubil
nogo. Epafrodit je dvignil Ireno k sebi, pritisnil jo na
prsi, prijel njeno glavo in ji poljubil ãelo. Nato je objel
Iztoka, poljubil ga v lice in rekel:
»Blagoslovljen sin treh oãetov: Svarunov, ki te je ro-
dil, Epafroditov, ki te je uãil, in Radovanov, ki je tkal niti
359
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
usode! Blagoslovljen, svobodni sin svobodnega naro-
da!«
»Odpusti laÏ,« je jecljal Iztok, ko je ãul, da ve Epafro-
dit kako sta ga z Radovanom prevarila.
»Ni bila laÏ, sin treh oãetov!«
Vtem so prinesli Epafroditovi suÏnji z ladje drago-
cenih daril za Ireno, jedi in dragega vina.
Epafrodit je sedel za nekaj hipov sredi presreãnih,
nato pa vstal in se poslovil:
»Iztok, moj tek je dokonãan! Bodi zmagalec, bodi sla-
ven in bodi meã ma0 ãevanja! Zakaj izvolila te je usoda.«
Izpraznili so ãa0 e in ga spremili do morja. Vojska je
hrumela v slovesnem pirovanju, morje je vznemirjeno
pljuskalo ob bregove.
»Ne hodi!« je zajokala Irena in prijela Epafrodita za
roko ko je stopal v gugajoãi se ãoln.
»Da bi ne 0 el? Jaz grem. Delo je dovr0 eno! Pridi,
smrt!«
Roãno je skoãil v ãoln, zavil se v pla0 ã, vesla so uda-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]