[ Pobierz całość w formacie PDF ]
220
PREROKOVANA
BESeDA
Zakaj videla je, ko je zvedel, da se je ves stresel, nato da
je globoko vzdihnil, toda lice se mu je ãudovito razjasni-
lo. In po dolgem ãasu je Matic opoldne po juÏini spet
po0 ãegetal Matiãka po okrogli bradici in prviã prijel za
voziãek in ga vozil po hi0 i.
Ko je Francka zveãer molzla, je Lojza potegnila brata
za rokav in ga povabila v kuhinjo.
»Ali si vesel, kajne, zaradi Janãarja?
»Zares sem vesel in privo0 ãim ji.«
»Pa zaradi sebe tudi?«
»Tudi. Sedaj vsaj vem, da mora biti konec.«
»Ve0 kaj, sedaj se pa kar hitro oÏeni!«
»Uj, ti svetnica, kam me sili0 !«
»No, no, vem jaz in ve0 ti kam: Francko vzemi!«
Matic jo je samo gledal in niã ni rekel.
»Zakaj bi je ne? Pozna0 jo sedaj bolje kot vsako dru-
go.«
»Mara zame!«
»Pa jaz vem, da te vzame in tudi zate vem, kako si jo
ogledoval vãasih ves dopadenja poln.«
Brat je spet pomolãal, bolj in bolj zardeval in Ïile so
mu kovale na sencih.
»Le kar vpra0 aj jo.«
»Ti jo prej, tako po strani,« je prosil brat.
»Niã po strani, kar naravnost jo bom. Pojdi ven, ãez
ãetrt ure bo0 Ïe zvedel.«
221
PREROKOVANA
BESeDA
France je 0 el v hlev, kjer je Francka molzla. Stopil je h
kobilici, popravil ji seno, pobrskal po stelji pa venomer
motril Francko, tudi ko je odhajala iz hleva.
»Ne vem, ãe me bo marala, prebrdka je,« se je pre-
stra0 il, ko se mu je zdela lepa kot 0 e nikoli. TeÏko je zdr-
Ïal ãetrt ure v hlevu. Re0 ila ga je Lojza, ko je pri0 la ponj:
»Rada te vzame, le pojdi.«
France je 0 el za sestro; Francka je bila v hi0 i, ãez in ãez
podpluta z Ïivo rdeãico.
»No, sedaj si pa lepo v roke sezita,« je zaãela Lojza.
»Meni je prav, Francka, ãe ostane0 na0 a in ãe ti nisem
prestar in pregrd.«
»In ãe te ni sram jemati takele,« je rekla Francka in
povesila oãi.
»Tiho o tem,« je rekel France. Kri mu je zaplala po
Ïilah, iztegnil je krepke roke po njej in si jo pritisnil na
prsi.
»Je Ïe dosti,« je branila Lojza, ki se je bala greha, in je
bila vsa sreãna. »Tako, France, sedaj pa dobi moÏe in
pojdi h Golobu snubit, 0 e ta teden.«
»MoÏe?« se je postavil brat. »Nobenega noãem. Samo
zato, da jim pokaÏem, ko so vedno pravili, da se ne
znam oÏeniti.«
In France je 0 el na izbo, se oblekel in izginil v noã.
Pri Golobovih so odveãerjali, ko je potrkalo na vrata.
Golobovka se je prestra0 ila, ko je zagledala Matica.
222
PREROKOVANA
BESeDA
»Ali je zbolela?« je hitela v naglici.
Matic se je pa smejal in mahal z roko ter vpra0 al, ali
je oãe doma, nekaj da bi rad govoril na samem z njim.
Mati mu je posvetila v hi0 o in modro odvedla vso
druÏino ven v kuhinjo.
»Oãe Golob, snubit sem pri0 el,« je zaãel France brez
ovinkov.
Golob se je zavzel.
»Za koga?«
»Zase.«
Golob se je 0 e bolj ãudil.
»Ali mi daste Francko ali ne? Pravzaprav je pa vseeno:
ãe je ne daste, jo bom sam vzel,« je grozil France.
»Ti se norãuje0 ! Takele ti ne bo0 jemal, ko jih dobi0 na
vsak prst deset.«
»Kaj tisto! Jaz Ïe vem, kak0 no jemljem. Ali jo daste ali
ne?« je molil France Golobu roko.
»Poãakaj no, grem po mater.«
Golob je zaklical skozi duri, da je pri0 la Ïena v hi0 o.
»Poglej, Matic snubi na0 o Francko.«
»Pa mu jo dajmo,« je menila Ïenska previdno in skrila
veselje in zaãudenje.
»Seveda mu jo damo, ãe jo le hoãe.«
»I, tak udarimo, saj sem rekel,« je Matic spet molil
roko ãez mizo.
223
PREROKOVANA
BESeDA
Segla sta si v roke in Golob mu jo je stiskal in stiskal
in iskal besede, dokler se ni grãa omajal in se trikrat po
vrsti useknil, preden je izrekel:
»Matic, ãe resniãno stori0 to, dva tisoã veã, kot bi jih
bil dal Matiju. Zato, ker bo0 re0 il ãast na0 e hi0 e. Velja?«
»Ali sem kaj vpra0 al, Golob? Kar ji daste, vse pride
prav. âe ji pa niã ne daste, sem tudi tak moÏak, da ne
bom umanjkal, in upam, da tudi brez dote ne bo v moji
hi0 i nikoli kruha stradala.«
Golob je spet segel ãez mizo in poiskal Francetovo
roko:
»Dva tisoã veã in precej denar.«
Nato se je obrnil do Ïene:
»I, tak gani se no in prinesi! Kaj sedi0 ?«
France je zavriskal, ko se je vraãal domov, zakaj iz-
vrstno vino je imel Golob. In doma ni mogel drugaãe, da
je potrkal na okno Francki in ji razodel:
»Si Ïe moja! Jutri se pripravi, gremo delat pisma!«
In 0 li so jih in svet je strmel.
V torek je 0 el Matic k Ïupniku, da postavi oklice, en-
krat za trikrat. Tudi Ïupnik se je zavzel, toda pohvalil je
Matica, da je prav storil. Sestavil je takoj zapisnik, toda
naenkrat se je domislil in odloÏil pero:
»Poglej, kako sem pozabil! Saj je ne more0 vzeti! Za-
konski zadrÏek je, ker si njenega otroka boter.«
224
PREROKOVANA
BESeDA
Matic toliko da ni s stola zdrsnil. Îupnik pa se mu je
nasmehnil, ko ga je videl vsega osuplega:
»Niã se ne boj. ZadrÏek Ïe premagamo.«
»Prosim, no, saj ne gre za denar! Naj stane, kar hoãe.«
Îupnik je vstal in ga potrepal po rami:
»France, Bog vaju blagoslovi. Torej poroka v ponede-
ljek. Francka naj pa gre domov. Tako je prav: prej je pri-
0 la kot dekla k vam, sedaj pa pride kot nevesta.«
V ponedeljek so svatovali. Tudi Janãarica je bila med
svati. Oãi so ji gorele od resniãne radosti in ko je nale-
tela Ïenina mimogrede na samem, mu je stisnila roko in
po0 epetala:
»France, ta je zate. Ne ve0 , kako sem vesela. Bog daj
sreão!«
Matic je pa kazal bele, moãne zobe in se vsakemu
smejal od radosti, ko ni imel besedi za vse to.
Na veãer 0 e to je vredno, da se omeni se je poja-
vil na svatbi nepovabljen gost, oãe padlega Matije. Îe-
nin in nevesta, vsi svatje so ga radostno sprejeli in mu
ponudili odliãen sedeÏ. Toda preden je moÏ sedel, je iz-
pregovoril:
»Nimam svatovske obleke in sem vendar pri0 el. Po
dolÏnosti. Vãeraj sem prejel iz bolni0 nice, kjer je umrl za
ranami moj sin, njegov notes, v njem pismo in molek.
To pismo pa je sinov testament, kjer pravi: ,âe bo Golo-
225
PREROKOVANA
BESeDA
bova imela otroka, mu izplaãajte mojo dedi0 ãino. In to
sem prinesel.«
MoÏ je odprl listnico in na0 tel pred Ïenina 0 tiri tisoãa-
ke. Potem je segel v Ïep in poloÏil povrhu sinov molek.
Vsa druÏba je umolknila. Îenin je vzel denar, ga ne-
sel v voziãek Matiãku in spustil poleg bankovcev na po-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]